VinO

Podpora prijaviteljem v 1. fazi prijave (do oddaje koncepta projekta) je na voljo po elektronski posti Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali po telefonu:

01 425 7065 (Mateja Šepec Jeršič, vsebina),
01 542 14 22 (Tina Michieli, vsebina) in
01 425 68 60 (Tatjana Studen, finance).

Svetovanje bo na voljo do 30. 8. 2013. V 2. fazi prijave (oddaja celotne razpisne dokumentacije) bo na voljo tudi osebno svetovanje. Za razvoj projektnih idej se lahko udeležite tudi posebnih delavnic.

Spletna stran se tedensko osvežuje z vprašanji in odgovori v zvezi s prijavo na Javni razpis 2013 - SREDNJI in VELIKI projekti. Zadnji popravek 26. 08. 2013 ob 10:00 uri.

VSEBINA: PRIPRAVA VLOGE NA JAVNI RAZPIS

1. UPRAVIČENI ZA SODELOVANJE PRI PRIJAVI
2. PROJEKTNI PARTNERJI
3. PROJEKTNA SKUPINA
4. USTREZNE DEJAVNOSTI
5. IZPOLNJEVANJE PRIJAVNICE
6. STROŠKI PROJEKTA IN FINANČNI NAČRT
7. DRUGO

1. UPRAVIČENI ZA SODELOVANJE PRI PRIJAVI

Vprašanje:

Ali se lahko članica Univerze prijavi kot projektni ali vodilni partner na razpis Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem 2009-2014?

Odgovor:

Fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani (ali katerekoli druge univerze), je oseba javnega prava. Prijavitelji na razpis so lahko samo nevladne organizacije (osebe zasebnega prava, ki izpolnjujejo še nekatere druge pogoje), kar pomeni, da fakulteta ni upravičen prijavitelj, lahko pa v projektih sodeluje kot partner.

Vprašanje:

Ali je organizacija, katere svet zavoda je sestavljen iz predstavnika delavcev, vsakokratnega direktorja RRA d.o.o. in vsakokratnega direktorja tehnološkega parka d.o.o. lahko upravičeni prijavitelj?

Odgovor:

Za predstavnike gospodarstva v organu upravljanja se štejejo vse pravne osebe, ki so ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (d.n.o., d.o.o., d.d., k.d.d., k.d., ...), tako da organizacija, ki ima v organu upravljanja 2 predstavnika d.o.o, glede na 3. točko izključevalnih pogojev ni upravičen prijavitelj, saj ima v svetu zavoda 2/3 predstavnikov gospodarstva.

Vprašanje:

Ob pregledu dokumentacije razpisa sta se mi pojavili dve ključni vprašanji: ali lahko na razpisu sodelujejo šole in ali lahko za pokritje 10% lastnih sredstev uporabimo denar, ki smo ga dobili kot donacijo za ta namen.

Odgovor:

Sredstva iz Sklada za NVO so namenjena financiranju dejavnosti nevladnih organizacij. Kot prijavitelji na Javnem razpisu za srednje in velike projekte NVO tako lahko sodelujejo le NVO, torej tiste, ki so jih ustanovile osebe zasebnega prava in delujejo kot društvo, zveza društev, zavod, skupnost zavodov, ustanova, zadruga, lokalni mladinski svet,...

V kolikor narava projekta zahteva tudi vključitev organizacij iz drugih sektorjev oz. je za uspešno izvedbo projekta ključno sodelovanje javnih institucij ali gospodarskih subjektov, jih lahko prijavitelj povabi k sodelovanju in vključi v projekt kot partnerje. Sodelujoči iz teh organizacij lahko tudi prejmejo plačilo za svoje delo na projektu.

Za pokritje 10% lastnih sredstev lahko prijavitelj oz. partnerji uporabijo sredstva, pridobljena kot donacijo.

Vprašanje:

Ali se lahko lani ustanovljena organizacija z 20.000€ prometa prijavi na razpis za 120.000€?

Odgovor:

Lahko se prijavi, vendar bo z vidika finančne zmogljivosti slabo ocenjena, saj je tveganje za zagotavljanje likvidnostnih sredstev in posledično za uspešno izvedbo projekta preveliko. V takšnem primeru je smiselno nastopati v partnerstvu z drugo organizacijo, ki izkazuje večjo finančno stabilnost.

Vprašanje:

Ali lahko kot prijavitelj nastopa novoustavovljena NVO, ki še nima lastnih sredstev, bi pa v okviru projekta sodelovali tudi drugi upravičeni dalj časa delujoči in finančno sposobni partnerji? Torej ali obstaja kakšen pogoj, ki določa minimalni časovni okvir, v katerem mora biti prijavitelj ustanovljen?

Odgovor:

Razpis ne postavlja pogojev glede let delovanja, tako da se lahko prijavi tudi novoustanovljena organizacija. Pri tem pa se seveda postavlja vprašanje finančne zmožnosti za izvedbo projekta, zato priporočamo partnerstvo z večjimi organizacijami, saj se v primeru partnerske prijave gledajo finančna zmogljivost in reference celotnega konzorcija.

Vprašanje:

Ali mora društvo za prijavo imeti status delovanja v javnem interesu?

Odgovor:

Status delovanja v javnem interesu ni pogoj za prijavo, prav tako status ne prinaša dodatnih točk.

2. PROJEKTNI PARTNERJI

Vprašanje:

Ali mora biti partner iz tujine nujno iz Lihtenštjana/Islandije/Norveške in ali mora biti nujno nevladna organizacija?

Odgovor:

Projektni partner je lahko javna (občina, lokalna skupnost) ali zasebna institucija, gospodarska, negospodarska ali nevladna organizacija s sedežem v kateri izmed držav donatoric (Norveška, Lihtenštajn, Islandija), v državah, ki so koristnice Finančnih mehanizmov v obdobju 2004 – 2009 (Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Španija), ali pa država izven območja evropskega gospodarskega prostora – EGP, ki ima skupno mejo s Slovenijo. Partner je lahko tudi katera izmed medvladnih organizacij (npr. WHO, IBRD, FAO, UNESCO, WTO, IPCC), če je aktivno vključena in dejansko prispeva k izvedbi projekta.

Partnerstvo je torej zelo široko zastavljeno. Res pa je, da se s 5 dodatnimi točkami spodbuja samo partnerstvo z organizacijami (javnimi ali zasebnimi) iz držav donatoric.

Vprašanje:

Ali je sindikat lahko projektni partner?

Odgovor:

Projektni partner je lahko javna (občina, lokalna skupnost) ali zasebna institucija, gospodarska, negospodarska ali nevladna organizacija, torej tudi sindikat.

Vprašanje:

V projektni dokumentaciji je navedeno da morajo tako partnerji kot prijavitelj izpolniti in podpisati izjavo o partnerstvu. Si razlagamo pravilno, da partnerstvo podpisujemo in oddajamo po morebitni odobritvi oddanega koncepta?

Odgovor:

Tako je, podpisane izjave o partnerstvu bodo priložili prijavitelji, ki se bodo uvrstili v drugo fazo - ob oddaji celovitih prijav.

Vprašanje:

Ali mora biti organizacija iz države donatorice v vsakem primeru formalno partnerska organizacija, ali obstaja še kakšna druga možnost? Ali je treba tudi za tujega partnerja razkriti finančno stanje oz. vpisati podatke o prihodkih v zadnjih treh letih?

Odgovor:

Da, partnerska organizacija iz države donatorice mora biti formalno partnerska organizacija. Tako kot za vse ostale partnerje, je treba tudi za tuje partnerje (v fazi oddaje celovite prijave) v celoti izpolniti rubriko 3.2 Podatki o partnerju, kar pomeni, da je treba vpisati tudi podatke o prihodkih v zadnjih treh letih.

3. PROJEKTNA SKUPINA

Vprašanje:

Ali je lahko ista oseba v istem projektu vodja projekta in hkrati prostovoljec za druge vrste nalog?

Odgovor:

Zakon o prostovoljstvu v 14. členu pravi, da prostovoljskega dela ni mogoče opravljati na delih in nalogah, za katere ima posameznik pri isti organizaciji sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da ista oseba sicer lahko na istem projektu opravlja plačano in prostovoljsko delo, vendar morata to biti različni deli oz. delo, ki bi ga oseba opravljala prostovoljsko, ne sme biti vključeno v pogodbo o zaposlitvi.

Vprašanje:

Ali je lahko sorodnik nekoga iz projektne skupine, ki ima svoje podjetje, podizvajalec na projektu in ali govorimo o konfliktu interesov, če ima član projektne skupine lastniški delež v zgoraj omenjenem podjetju?

Odgovor:

Sorodstvenih vezi med člani projektne skupine in podizvajalci ne preverjamo, zagotovo pa lahko govorimo o konfliktu interesov, če podizvajalec ni izbran na osnovi najugodnejše ponudbe, temveč na osnovi povezave s prijaviteljem.

4. USTREZNE DEJAVNOSTI

Vprašanje:

S svojo idejo bi lahko kandidirali na vsebinskem področju za varstvo okolja (javni razpis Programa za NVO v Sloveniji, http://norveski.nvosklad.si/razpisi), ki se zaključuje septembra 2013. Drugo možnost, morda celo bolj primerno za uresničitev naše ideje, smo našli v napovedi programa Biotske raznovrstnosti in ekosistemov (http://norveski.nvosklad.si/drugi-programi-financnih-mehanizmov-v-sloveniji), ki naj bi bil, kot je razvidno na omenjeni internetni strani, objavljen jeseni 2013.

Vljudno vas prosim, da mi na kratko razložite razliko med tema dvema programoma, v kolikor sploh gre za dva ločena razpisa.

Odgovor:

V omenjenih primerih gre za dva ločena razpisa. Eden je razpisan v okviru NVO programa, drugega pa bo razpisal MGRT v okviru svojega programa. Nekaj več o programu biotske raznovrstnosti lahko preberete na: http://norwaygrants.si/o-programih/program-egp/.

Ker program biotske raznovrstnosti upravlja MGRT, ne razpolagamo s podrobnostmi bodočega razpisa, so pa na omenjeni spletni strani zapisani cilji, ki jih program zasleduje. Svetujemo, da primerjate te cilje s cilji NVO programa in se poskušate umestiti v razpis, za katerega boste presodili, da je bolj primeren za vašo dejavnost. Več o programu biotske raznovrstnosti pa bo sicer povedano tudi na otvoritvenem dogodku, 19. 6.: http://www.cnvos.si/article/id/8096/cid/74

Vprašanje:

Smo mladinsko, kulturno in ustvarjalno društvo. Naše društvo združuje mlade in tudi starejše iz našega kraja in okoliških krajev. Na leto organiziramo dve do tri prireditve za širšo javnost. Naši člani na leto pripravijo tudi dve krajši gledališki prestavi, ki jih nato uprizarjajo na prireditvah po obali.

Zanima nas ali lahko na vaš razpis prijavimo projekt nabave avdio in svetlobne opreme (ozvočenje in luči) , ki bi jo uporabljali na nastopih in prireditvah ki jih organiziramo?

Odgovor:

Kot je zapisano v Smernicah za prijavitelje, je omenjeni razpis namenjen podpori projektov NVO. Zgolj nabava avdio in svetlobne opreme v kontekstu tega razpisa seveda še ne pomeni projekta. Lahko je zgolj ena od dejavnosti, ki bo prispevala k reševanju nekega problema in k doseganju učinkov ter širših rezultatov projekta.

V okviru Sklada za NVO bodo podprti projekti, ki prinašajo konkretne in merljive učinke ter rezultate na področju socialne pravičnosti, demokracije in trajnostnega razvoja, poleg tega pa morajo imeti znaten vpliv na ciljne skupine.

Sam strošek nakupa opreme sicer sodi med upravičene stroške projekta, je pa treba upoštevati tudi dejstvo, da so pri nakupu opreme upravičeni le amortizacijski stroški nakupa opreme. Ti stroški so upravičeni le, če so nujno potrebni za izvajanje projekta in doseganje predvidenih ciljev. Obstajati mora torej neposredna povezava med dejavnostmi projekta in nakupom opreme, kar mora biti v prijavi jasno opisano.

Vprašanje:

Prosim za bolj natančno pojasnilo, kaj sodi med obnovitvena dela in ali je pogoj za obnovo nepremičnine lastništvo?

Odgovor:

Bolj kot to, katere vrste del sodijo med obnovitvena, je pomembno, da gre za vložek v trajnost NVO oz. nevladnega sektorja. Obstajati mora namreč neposredna povezava med delom oz. dejavnostjo organizacije ter med vložkom v prenovo.

Lahko gre npr. za vložek v prenovo delovnih prostorov oz. prostorov za izvajanje dejavnosti prijavitelja, ki je nujno potreben za uspešno izvedbo projekta, oz. za boljše opravljanje njegovih dejavnosti v prihodnje.

Obnovitvena dela se lahko izvajajo v prostorih, ki so v lasti prijavitelja (oz. partnerja, v kolikor je ta NVO) ali v prostorih, ki jih ima NVO v najemu za daljši čas (še vsaj 5 let po zaključku projekta), pri čemer morajo za to pridobiti soglasje lastnika.

Vprašanje:

V kolikšnem obsegu se bodo financirale raziskave?

Odgovor:

Financirale se bodo le raziskave, ki so nujno potrebne za ostale projektne aktivnosti in ki v Sloveniji še niso na voljo. Z drugimi besedami, projektne aktivnosti ne morejo obsegati le raziskovanja, ampak morajo vsebovati rešitev nekega problema na podlagi raziskav.

Vprašanje:

Naša projektna ideja stremi k razvijanju mreže. Mreža bi se formalno odrazila z ustanavljanjem lokalnih enot društva, torej ne z novimi povezavami večih pravnih oseb. Ali je tovrsten razvoj v skladu s tem pričakovanim rezultatom in kazalniki?

Odgovor:

Mreženje in razvoj organizacij sta zagotovo eni izmed možnih aktivnosti na projektu. Pri čemer pa morate to aktivnost povezati s katerim izmed prioritetnih področij in jasno opisati, kateri problemi bi bili s tem rešeni oz. kaj bi se v okolju zaradi tega spremenilo.

Vprašanje:

V Smernicah za prijavitelje, v poglavju Sredstva za organizacijski razvoj NVO, je navedeno, da med dejavnosti razvoja organizacije sodi tudi dejansko zbiranje sredstev. Ali to pomeni tudi konkretna priprava novih projektnih predlogov, ali gre za bolj strateške dejavnosti načrtovanja financiranja, navezovanja stikov, iskanja novih partnerstev ali pa iskanja donacij?

Odgovor:

Sredstva za organizacijski razvoj NVO so namenjena predvsem spodbujanju dolgoročnosti oz. trajnosti delovanja NVO in krepitvi zmogljivosti nevladnega sektorja v širšem smislu. Gre za bolj strateške korake, npr.: pridobivanje novih znanj, ki bodo omogočila razvoj organizacije z vidika projektnih dejavnosti, vzpostavljanje novih oblik sodelovanja, ki bodo NVO razširila možnosti za nadaljnje delovanje, pa tudi strateško načrtovanje in zbiranje sredstev. Predvidene aktivnosti morajo biti natančno opisane, prav tako je treba predvideti njihove učinke, rezultate in določiti kazalnike. V tem kontekstu je torej sama prijava novih projektnih predlogov manj relevantna.

5. IZPOLNJEVANJE PRIJAVNICE

6. STROŠKI PROJEKTA IN FINANČNI NAČRT

Vprašanje:

Glede na novo zakonodajo me zanima, če se ob sklenitvi pogodb za določen čas, torej za čas trajanja projekta, kot upravičen strošek upošteva plačevanje prispevka za primer brezposelnosti? Novi zakon tudi nalaga delodajalcu plačilo odpravnine ob poteku pogodbe za določen čas, v kolikor ne pride do zaposlitve za nedoločen čas. A bo predvidena odpravnina upravičen strošek delodajalca?

Odgovor:

Socialne prispevke določa zakonodaja, konkretno prispevek za primer brezposelnosti ZUTD. Ker so prispevki integralni del bruto bruto plače, so vsi, ne glede na njihovo višino, upravičen strošek.

Podobno velja glede odpravnine, določa je ZDR in jo delodajalec mora izplačati. Tako je tudi odpravnina upravičen strošek, vendar samo, če je bila oseba na novo zaposlena posebej za izvajanje tega projekta in za čas tega projekta. Samo v tem primeru je mogoče strošek odpravnine upravičiti znotraj stroškov tega projekta.

Vprašanje:

V kolikor so v projekt vključeni prostovoljci, vrednost njihovega dela prijavimo kot naš prispevek? Ali lahko prostovoljcem izplačamo potne stroške in so to upravičeni stroški?

Odgovor:

Prijavitelj ali njegovi partnerji lahko lastni prispevek v celoti zagotovi v denarju, ali pa delno tudi v naravi, s prostovoljskim delom (največ 50%). Za vrednotenje prostovoljskega dela se uporabijo določbe Pravilnika o področjih prostovoljnega dela in vpisniku (Ur. l. št. 48/2011, 60/2011).

Prostovoljcem se lahko izplača potne stroške, ki so upravičen strošek projekta.

Vprašanje:

Kako se dokazuje sofinanciranje?

Odgovor:

Sofinanciranja s finančnimi sredstvi se ne preverja, za dokazovanje sofinanciranja s prostovoljskim delom pa se bo skladno z Zakonom o prostovoljstvu zahtevalo evidenčne liste prostovoljcev. Upravičenec poroča o nastalih stroških v višini 100%, povrnjenih pa dobi 90% upravičenih stroškov.

Vprašanje:

Kako plačati letalsko karto nekomu, ki dela preko avtorske pogodbe?

Odgovor:

Strošek letalske karte se lahko vračuna v plačilo za delo.

Vprašanje:

Kako se obravnava honorarje samozaposlenih v kulturi: kot strošek dela ali kot zunanja storitev?

Odgovor:

Podobno kot s.p., torej kot zunanji strošek.

Vprašanje:

Ali ima vsak partner svoj finančni načrt?

Odgovor:

Ne, proračun je skupen, medsebojni odnosi glede poročanja in nakazovanja sredstev pa morajo biti opredeljeni v partnerski pogodbi.

Vprašanje:

Ali so nadure upravičen strošek projekta?

Odgovor:

Da, v kolikor so tudi dejansko izplačane.

Vprašanje:

Ali so stroški dela sodelujočega javnega delavca upravičen strošek na projektu?

Odgovor:

Če je javna institucija projektni partner, so stroški dela upravičen strošek, pri čemer pa je potrebno biti izredno previden, da se prepreči dvojno financiranja, saj so javni uslužbenci za svoje delo plačani iz proračuna. Njihov strošek se lahko vključi na dva načina: A.) če zaposleni projektne naloge opravlja tekom rednega delovnega časa, mora institucija zmanjšati obseg njegovih javnih nalog in posledično zmanjšati njegovo plačo iz javnih sredstev. Njegova plača bi tako bila sestavljena iz "javnega" in "zasebnega" dela, kar je potrebno dokazati z ustreznimi listinami. B.) Zaposlenemu se lahko izplačuje dodatek zaradi povečanega obsega dela. Gre za delo, ki je dodatek njegovim rednim naloga, za kar mora biti zaposleni ustrezno nagrajen v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Zaposleni mora dobiti sklep, kjer je dodatno delo ustrezno opredeljeno, izplačilo dodatka se mora videti na plačilni listi. V projektu se potem kot strošek njegovega dela uveljavlja strošek tega dodatka.

Skratka, delo javnih uslužbencev je upravičen strošek, mora pa biti zagotovljena ustrezna dokumentacija, ki dokazuje, da ni prišlo do dvojnega financiranja.

Vprašanje:

V okviru projekta želimo urediti ter opremiti mobilno učilnico z namenom ozaveščanja mladih in ostalega prebivalstva o pomenu razumevanja okoljske trajnosti. Zaradi aktivnosti, ki jih načrtujemo je nujno potreben nakupa starega avtodoma, ki bi ga preuredili v mobilno učilnico. Ali lahko načrtujemo nakup avtodoma, vzdrževanje avtodoma (letna registracija, tehnični pregled) ter nakup raziskovalne in izobraževalne opreme za avtodom.

Odgovor:

Kot je zapisano v smernicah, so ti stroški upravičeni le, če so nujno potrebni za izvajanje projekta in za doseganje predvidenih ciljev. Obstajati mora neposredna povezava med dejavnostmi projekta in nakupom opreme. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da so upravičeni zgolj amortizacijski stroški nakupa opreme.

Vprašanje:

Ali je možno kriti 10 % sredstev lastne udeležbe (prijavitelja ali partnerja) iz sredstev odobrene donacije, ker si zagonska sredstva šele ustvarjamo?

Odgovor:

Stroške lastne udeležbe je treba kriti iz lastnih sredstev, ne iz sredstev donacje. V praksi to pomeni, da mora upravičenec pokriti vse nastale upravičene stroške (izplačati plače, plačati račune, ...) in šele na osnovi priloženih potrdil o plačilu v vsakem poročevalskem obdobju (gre za polletna obdobja) dobi upravičene stroške povrnjene - a ne v celoti temveč zgolj 90%.

Vprašanje:

Kako je z upravičenostjo stroškov DDV-ja, v primeru, ko je prijavitelj zavezanec za plačilo, partnerji pa niso?

Odgovor:

Upravičenost stroškov DDV-ja je treba obravnavati ločeno za vsakega projektnega partnerja. V fazi izvajanja projekta bo vsak izmed partnerjev posebej priložil izjavo o odbitnem deležu DDV in bo pri poročanju dobil upravičen delež povrnjen.

Vprašanje:

Razpis navaja, da stroški povezani z obnovo ali prenovo nepremičnin ne smejo presegati 50% upravičenih stroškov, hkrati pa so stroški gradbenih del evidentirani kot neupravičen strošek. Kaj je torej lahko predmet prijave?

Za kvalitetno izvedbo programov je potrebno obnoviti objekt in nakupiti opremo. Ali bi taka investicija ustrezala razpisnim pogojem?

Odgovor:

Težišče projekta morajo predstavljati t.i. "mehke vsebine", ki so skladne s cilji Programa za NVO. Do neke mere so upravičena tudi manjša obnovitvena dela v prostorih, kjer se programi izvajajo, pri čemer je pomembno, da gre za vložek v trajnost NVO oz. nevladnega sektorja. Obstajati mora neposredna povezava med delom oz. dejavnostjo organizacije ter med vložkom v prenovo. V kolikor je ta vložek nujno potreben za uspešno izvedbo projekta, oz. za boljše opravljanje vaših dejavnosti v prihodnje, je takšen strošek upravičen.

Vprašanje:

Ali je možno stroške izvedbe projekta (delo projektne skupine, potni stroški, administrativni stroški,... ) plačevati po tem, ko denar na podlagi predloženih in potrjenih obračunov tudi pridobimo na račun.

Odgovor:

Da so stroški upravičeni, morajo biti med ostalim zabeleženi na bančnem računu ali v računovodskih listinah, in opremljeni z originalnimi računi ter ostalimi ključnimi prilogami, da omogočajo enostavno sledljivost. Z drugimi besedami to pomeni, da morajo biti računi plačani oz. plače izplačane, šele nato so lahko povrnjeni iz sredstev donacije. Če upoštevate dejstvo, da poteka poročanje na vsakih 6 mesecev (in s tem so povezana tudi izplačila), mora upravičenec razpolagati z zadostnimi finančnimi sredstvi na svojem računu, da lahko zagotavlja likvidnost. Res je, da je predvideno predplačilo v višini 30% donacije, vendar to zahtevo po zalaganju sredstev le delno omili.

Vprašanje:

V okviru razpisa želimo prijaviti projekt, ki bi prenesel dobro prakso iz tujine v slovenski prostor, zato pod to postavko vidimo možnost mentorstva in povezovanja z organizacijo, ki to dobro prakso izvaja. Naj omenimo, da je organizacija edini izvajalec te dobre prakse v evropskem prostoru, zato bi bilo sodelovanje in povezovanje z njo ključnega pomena za doseganje pričakovane uspešnosti in trajnosti projekta.

Ali je možno v okviru postavke za krepitev NVO financirati povezovanje z organizacijo, ki ni iz Slovenije in tudi ne iz držav donatoric, temveč iz druge države članice EU (Finska)?

Odgovor:

Organizacije iz držav, ki niso upravičene do partnerskega sodelovanja z našimi prijavitelji ne morejo biti partnerice v projektu in da ne morejo prejeti sredstev iz donacije finančnih mehanizmov.

Kar se tiče študijskega obiska na Finsko, bi lahko v okviru stroškov za krepitev NVO uveljavljali vaše potne stroške, pri čemer pa je zelo pomembno, da natančno in konkretno razložite, zakaj ravno Finska in kaj si od tega obiska obetate. V fazi oddaje celovite prijave bi bilo treba v tem primeru priložiti neke vrste "poslovni načrt", kjer bi natančno prikazali, kako boste pridobljene izkušnje uporabili, kaj boste razvili, do kdaj, s čim itd.

Vprašanje:

Kako si lahko NVO, ki ni profitabilna in torej težko ima svoj reden dohodek, zagotovi sofinanciranje? Ali je ustrezna katera od naslednjih možnosti (da ne vpliva na to, da bi se nato zmanjšal znesek sofinanciranja s strani NFM oz. da s tem lahko pokrijemo naših 10% - seveda ob pogoju, da je zadeva jasno razmejena, da se isti strošek dela ne sofinancira dvakrat, ampak da se s tem krijejo drugi stroški, ki s z donacijo NFM ne bi...): javna dela, občinski razpisi, usposabljanje na delovnem mestu?

Odgovor:

50% sofinanciranja je možno prikazati z delom v naravi, ostali del morate sofinancirati s finančnimi sredstvi (bodisi iz drugih razpisov, javnih del ali iz lastnih sredstev). Potrebno je paziti, da ne pride do dvojnega sofinanciranja.

7. DRUGO

Vprašanje:

Ali so organizacije, ki imajo zaposlene v prednosti pred tistimi, ki zaposlenih nimajo?

Odgovor:

Ne.

Vprašanje:

Ali je lahko zunanji izvajalec iz Makedonije?

Odgovor:

Lahko, v kolikor je bil izbran na transparenten način in na osnovi najugodnejše ponudbe.

Vprašanje:

Ali obstaja mehanizem, ki beleži, če je ista projektna ideja prijavljena tudi drugam?

Odgovor:

Ne. Mehanizmi, ki bi sistematično spremljali oddane projektne prijave tudi na drugih razpisih niso vzpostavljeni, pomembno pa je, da pri izvajanju projektov ne pride do dvojnega financiranja.

Vprašanje:

Kje je ločnica med otroci, mladimi in tistimi, ki to niso več?

Odgovor:

Po Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju se za mlade štejejo osebe od 15. do dopolnjenega 29. leta. Za otroke se torej štejejo osebe, ki še niso dopolnile 15 let.

Vprašanje:

Koliko let po zaključku projekta se lahko izdelke prodaja?

Odgovor:

Izdelkov, ki so bili financirani v okviru projekta naj se načeloma ne bi prodajalo oz. se prihodki od prodaje v tem primeru odštejejo od vrednosti donacije. V kolikor pa gre recimo za ponatis publikacije po zaključku projekta je to možno.

Vprašanje:

Zakaj mora oprema, npr. računalnik, ostati v lasti NVO in se ga ne sme prodati?

Odgovor:

Nabava opreme je upravičen strošek, v kolikor je nujno potreben za uspešno izvedbo projekta oz. izvajanje dejavnosti NVO v prihodnje. V tem kontekstu je torej nelogično, da bi opremo po zaključku projekta prodajali. V lasti prijavitelja (oz. partnerja, v kolikor je ta NVO) mora ostati še pet let po zaključku projekta.

Vprašanje:

Ali dejstvo, da je nevladna organizacija v preteklosti že izvajala projekt financiran s strani Norveškega finančenga mehanizma in finančnega mehanizma EGP kakorkoli vpliva na prijavo?

Odgovor:

Dejstvo, da je bila organizacija že v preteklosti financirana s strani istih finančnih mehanizmov nima nobenega (pozitivnega ali negativnega) vpliva na oceno.

VinO

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP

REC

CNVOS